vigilantes
Pridružen/-a: 24.11. 2007, 00:29
Prispevkov: 166
|
 Objavljeno: 27 Apr 2010 21:17 Naslov sporočila: Upravniki do zadnjega diha - Iz priloge Delo Mag |
 |
|
Iz priloge Delo Mag
Sožitje med upravniki večstanovanjskih stavb in lastniki stanovanj je podobno napetemu odnosu med partnerjema, ki zahteva dobre živce in veliko potrpljenja. Ponavadi na obeh straneh. Včasih preprosto ne gre več, in kot pravi prvi mož Desusa Karl Erjavec, »vsak fant razume, če ga punca ne želi več, da pač želi mir«. Očitno je v upravniških vrstah pravih fantov malo, veliki SPL pa je najbolj trmast med njimi.
Zapleti z upravnikom nastajajo tudi pri stanovalcih ene od štirih stavb v Glavarjevi rezidenci. Jedro njihovih težav je pravzaprav tipična gradbeniška
zgodba izpred kriznih časov, ko so cene nepremičnin in zemljišč naraščale, v Ljubljani in bližnji okolici pa se je gradilo s polno paro. Med nepremičninske investitorje se je podalo tudi podjetje Elektroservisi, ki se je leta 2005 lotilo gradnje Glavarjeve rezidence, pri čemer je za gradbenega izvajalca izbralo Gradis skupino G. Izkazalo se je, da niso imeli srečne roke, saj Gradis skupina G »nikakor ni uspel (hotel) dokončati pogodbenih obveznosti (do vključno septembra 2007)«, kot so ugotovili v Elektroservisih.
Težave so imeli tudi pri odpravljanju napak, saj jih Gradis skupina G »ni odpravil (uspešno), ne v stanovanjih ne v skupnih prostorih. Ker so bile napake razpršene in z vidika popravila zelo zahtevne, je bilo njihovo odpravljanje dolgotrajno,« je še ena iskrena ugotovitev Elektroservisov. Niti to ni nedolžno, saj so medgradnjo razkošna stanovanja na vrhu ene od stavb soseske razširili za skoraj polovico, pri čemer so za širitev izkoristili kar streho enega od objektov.
Življenje na gradbišču
Ves ta čas je potekala prodaja stanovanj, pri čemer so kupci tehnične lastnosti stavbe spoznavali iz zakonsko določenih splošnih pogojev prodaje, kjer pa ni bilo sledu o kasnejši širitvi na strehi. Elektroservisi so to malenkost kasneje presegli z aktom o oblikovanju etažne lastnine in z njim povečana stanovanja uspešno vpisali v kataster stavb in zemljiško knjigo.
Zanimivo je, da so pred tem dobili uporabno dovoljenje za stavbo, kljub temu da tri sporna razkošna stanovanja sploh niso bila dokončana, ampak v podaljšani tretji gradbeni fazi. Konec lanskega leta so na ministrstvu za okolje in prostor ugotovili, da uporabnega dovoljenja ni mogoče izdati za celotno stavbo, če njeni deli niso končani.
Tudi na bežigrajski izpostavi ljubljanske upravne enote so se strinjali, da kasnejše širitve stanovanj z vsemi inštalacijami, savnami in džakuziji niso zajete v izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju, temveč veljajo za črno, nezakonito gradnjo. »Za te širitve in inštalacije upravni organ naknadno ni izdal nobenega gradbenega niti uporabnega dovoljenja,« so odgovorili stanovalcem Glavarjeve rezidence.
Ti so nekega dne namreč ugotovili, da so razkošna stanovanja prodana in da so se novi lastniki lotili njihove dokončne ureditve, ki pa je bila bolj podobna
novogradnji kot običajnemu polaganju ploščic in parketa. Pred blokom so stale hruške z betonom, žerjavi so dvigovali železne mreže za ulivanje betona, na terasah so bobnela pnevmatska kladiva. Videoposnetki, s katerimi so stanovalci nižjih nadstropij skrbno evidentirali dogajanje nad svojimi glavami, zgovorno pričajo o neznosnih razmerah.
Njihovo vztrajno romanje od Poncija do Pilata ni obrodilo sadov, saj se gradbena inšpekcija ni strinjala s sicer načelnimi mnenji ministrstva in upravne enote. Z razlago, da se izvajajo dela, za katera je že bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj gre za dokončanje stanovanj in ne za prenovo, je prijavo zavrgla.
Ves ta čas pa je večino stanovalcev v objektu odtujil od upravnika, SPL. Po njihovih lastnih besedah ga je njihovo negodovanje prisililo, da je tu in tam
naredil gesto, ki je dajala vtis nevarne odločnosti. »Kot dober poznavalec razmer v javni upravi je napisal prijave na inšpekcije, brez bojazni, da bi to lahko imelo kakšen učinek na potek del, ali opozorilo lastnikom, pri čemer se je zavedal, da mu nihče ne more ničesar očitati, če ga ti ne upoštevajo.«
Navidezni ukrepi so SPL-u omogočali, da se je predstavljal kot vesten upravnik, dela pa hkrati nemoteno tečejo že tretje leto. Pri čemer so stanovalci ugotavljali, da so se izvajalci v tem času nezakonito priključili na elektriko, novi priključki v vodovodni sistem so po njihovem mnenju poslabšali kakovost vode, med gradbenimi in zidarskimi deli je bil grobo kršen hišni red, gradbeni material so tovorili kar v osebnih dvigalih, za delavci je moral pospravljati čistilni servis soseske ... Tudi popravilo poškodb, ki so na stavbi in v njej nastajale hkrati z deli na vrhu kot nedokazljive, so obračunavali kar skupnosti lastnikov.
Ekspresni razpis
Poslabšanje odnosov s SPL je nekaj najbolj vztrajnih stanovalcev napotilo v raziskave, kako je največje podjetje za upravljanje stavb prišlo do posla tudi pri
njih. Izkazalo se je, da so Elektroservisi 13. decembra upravniškim podjetjem poslali razpis za upravnika nove soseske, pri čemer so v predprazničnih dnehnekatera dopis dobila šele 18. decembra. Tri dni pred zaključkom, saj je bilo treba prijavo z vso dokumentacijo oddati 21. decembra do 14. ure.
Stanovalci zato domnevajo, da je SPL pravočasno izvedel za razpis in kot najboljši ponudnik - nekateri menijo, da tudi edini, saj jim podatkov o udeležbi
na razpisu kljub precejšnjemu trudu ni uspelo dobiti - z lahkoto postal nov upravnik Glavarjeve rezidence. Po njihovem je SPL dobil donosen posel,
Elektroservisi pa upravnika, ki je z velikim razumevanjem gledal na vse težave ob prevzemih stanovanj.
Kot Elektroservisi sami priznavajo, je bilo teh težav precej. Gradis skupina G naj bi dela opravil z množico neplačanih podizvajalcev, ki se kasneje menda niso hoteli ukvarjati z reklamacijami. Teh je bilo zaradi hitre gradnje veliko. Po trditvah stanovalcev naj bi SPL odigral partnersko vlogo in pomagal
Elektroservisom prebroditi težavno obdobje, tudi tako, da so manj opazne napake na skupnih delih začasno spregledali in tako preložili popravila na
kasnejše obdobje, ko se je kritičnost lastnikov že umirjala.
Zgodba naj bi se nadaljevala skozi celotno dvoletno garancijsko obdobje. »Napake, ki jih je preprosto odpraviti, so bile reklamirane in odpravljene, skrite
napake pa, če je bilo le mogoče, naj bi ostale skrite toliko časa, da se je sprostila deponirana garancija. Napake, ki so take narave, da zahtevajo velike posege, so se prikazale kot stvar nesrečne usode, ki naj bi jo stanovalci defetistično sprejeli. Na primer vlago in zamakanje v kletnih etažah in garažah,« so prepričani stanovalci. Po njihovih besedah so bile po sprostitvi garancijskih sredstev nevarnosti mimo, Elektroservisi pa so lahko v dobrohotni pozi sprejemali ali zavračali reklamacije.
Poplava jeznih lastnikov
V stavbi z vsemi opisanimi težavami so začeli razmišljati o zamenjavi upravnika, vendar so hitro ugotovili, da »si je SPL s premeteno sestavljeno pogodbo, v kateri je stanovalce pri odpovednem postopku postavil v neenakopraven in težaven položaj, zagotovil delo za dobesedno nedoločen čas«. Za odpoved pogodbe je namreč določil večino vseh lastnikov v Glavarjevi soseski, kar pomeni štiri stavbe, poleg tega pa še lastnike vseh parkirnih prostorov. »V SPL dobro vedo, da je večina stanovalcev neaktivnih in da zbori lastnikov ponavadi niso sklepčni. Ve, da je zdaj gospodar razmer,« ugotavljajo stanovalci nesrečne stavbe.
Poleg tega se z vsemi močmi borijo, da bi ostali upravniki tudi v tistih stavbah, v katerih je stanovalcem uspelo zbrati potrebno večino in se odločiti za
zamenjavo. Po medijskem razkritju težav stavbe Metuljček pri Kamniku, kjer so šele po odločitvi ministrstva za okolje in prostor, ki je zavrnilo pritožbo SPL, lahko dobili novega upravnika, so v zadnjem mesecu na dan privrele številne podobne zgodbe. Čeprav v SPL neuradno pravijo, da je zgodba v Kamniku zanje končana, iz Metuljčka poročajo, da je SPL na njihove oglasne deske nalepil obvestilo, da bo vložil tožbo in zahteval upravni spor, menda zaradi vsebine pogodbe.
O pravnih luknjah in zvijačah, ki naj bi jih uporabljal SPL, poročajo z vseh koncev Ljubljane, pri čemer naj bi s svojo pravniško ekipo v zanje najslabšem
primeru vsaj za nekaj mesecev podaljšal svojo upravniško vlogo. Nezadovoljni uporabniki storitev SPL so na facebooku odprli celo stran Zamenjava upravnika, kjer tisti, ki se jim je uspelo izviti iz objema največjega slovenskega podjetja za upravljanje stavb, svetujejo solastnikom stavb s podobnimi nameni. »Samo šerimskokatoliška cerkev, ki ne dovoli razveze, je podobno nepopustljiva kot SPL,« je razmere slikovito opisal Ernest Jazbinšek, ki v bloku na Pokopališki ulici v Ljubljani vodi podobno bitko. In pripravlja skupno prijavo na Zvezo potrošnikov Slovenije.
V SPL so zadnje čase bolj redkobesedni. Je pa generalni direktor podjetja Franc Pirc v pismu, ki ga je poslal enemu od nadzornih odborov v stavbah, kjer si želijo drugega upravnika, zapisal, da se borijo za »sicer ne preveč prijeten in donosen posel« in hkrati za zakonite postopke odločanja na strani lastnikov. Pri tem po njegovih besedah uporabljajo pravna sredstev, ki so jim na voljo, ta pa so »vendarle izraz demokracije in v pravni državi ni nič neobičajnega, če jih katerakoli stran v postopku izkoristi«. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
